
Prvi šolski dan
Ponedeljek, poletje, vročina, doma pa mladiček z ogromno energije. Kako naj se spopadem s tem malim kosmatinčkom, da mi ne bo takoj uničil stanovanja, tekel ravno v nasprotno smer od mene na sprehodu, direktno k drugemu psu ali pa pobral ravno vsako smet s tal? Freyo nemudoma vpišem v tečaj za mladičke v pasji šoli. Ja, še takšno majhno, ko komaj zna obvladovati svoje okončine in vsakič ko zagleda svoj rep, je toplo presenečena. Si morate misliti kako je šele ko vidi avto, kolesarja ali morda samo male mravljice v mravljišču. Recimo samo, da so sprehodi kratki po metrih in dolgi po minutah 😀
Za psičke je prihod v novi dom podoben odhodu na študentsko izmenjavo v daljno deželo. Pride v nov svet, nikogar ne pozna, nihče ne govori njegovega jezika, običaji so drugačni in rutina se spremeni, vse je tuje. Ste se že kdaj spraševali zakaj japonski turisti v Evropi stopijo ven iz avtobusa in fotografirajo čisto vsako stvar, ki jo vidijo, četudi je to golob ali pa kanta za smeti? To je ta isti sindrom novega sveta, vse je drugače, vse je novo, vse je nepoznano, vse te preseneča in prevzame. Na srečo je pri psih vsaj hrana enaka, zato je to najboljši način za začetek sporazumevanja z malim psičkom. Zato spakiram najboljše priboljške v izobilju, dve igrači in se odpravim na prvi Freyin večerni tečaj. Prideva v skupino samih malih puhastih in nekoordiniranih drobižkov, kjer je Freya med najmlajšimi. Čeprav se v tečajih vedno učiš osnov kot so sedi, lezi, pridi sem in podobno, pa je psom čisto drugače, če se te vaje dogajajo pred občinstvom štirinožnih sovrstnikov in ljudi, da o novem prostoru sploh ne govorim. In tako je Freya ob prvi priložnosti namesto druženja z drugimi psi, raje izbrala skrivališče v odloženi torbici enega od prisotnih. Freya je sicer pri učenju hitra kot strela, saj je vse trike obvladala že po nekaj ponovitvah, vendar pa so jo ostali kužki naravnost strašili in se je raje držala postrani in jih opazovala izpod čela, če pa se je kdo približal, je začela lajati z najbolj strašnim glasom, ki ga je premogla. Zgodba se je popolnoma obrnila, ko je srečala ljudi, saj je čim je bilo mogoče raje šarmirala prisotne fante, punce, gospe, gospode in otroke, za kar ji z njenim izgledom, seveda ni mogel nihče odreči ali zameriti. Že naslednjo uro se je veliko bolj sprostila v družbi psov in tudi že poskusila prebiti led v igri za kak trenutek ali dva, hkrati pa se naučila, da je pri meni vedno varno, pa še moj žep skriva raznovrstne priboljške, ki jih radodarno delim že za vsak lepši pogled. In veste kaj je najlepši občutek? Ko zvečer ugasneš luči, se uležeš v posteljo, tvoj mladiček pa smrči od zadovoljstva in sanja o »ko bi le lahko vedeli«
Lea