FUJ! Moj pes poje vso mogočo svinjarijo!
Robčki, cigaretni ogorki, iztrebki vseh mogočih živalskih vrst, gnoj in ostanki hrane… Pa zagotovo se najde še kaj. Vse to, kar nam ljudem predstavlja naravnost ogabno, mnogom psom predstavlja čudovito pojedino. Ker pa ta čudovita pojedina neredko lahko pusti posledice na prebavi, ob kakšnih hujših primerih pa tudi večjo škodo na zdravstvenem stanju našega psa, je vsekakor prav, da ga naučimo, da se ne pobira in zaužije kar vse povprek. Ampak kako?
Najpogostejši scenarij, ki gre nekako takole, je doživel zagotovo marsikateri pasji skrbnik.
S psom se sproščeno sprehajam. Vse je super, mirno in sproščujoče. Potem pes najde nek super (za nas ogaben) zaklad. Nič kaj prijazno, z vsem gnusom in jezo, ki jo v nas vzbudi ta pasja najdba zatulimo “FUJ, NE! Pusti!”. Da ga nobenega od teh povelij še nismo učili v tem trenutku niti pomislimo ne. Pes prvič obstane in nas, šokiran nad našim vedenjem, pogleda in počaka. Pridemo do njega, mu jezno odvzamo gnusno (za njega nadvse čudovito) najdbo, ga okregamo in po možnosti še pripnemo na povodec. Da se slučajno kaj takega ne bi ponovilo! In jezno odkorakamo dalje. Psa smo naučili, da je s tem, ko nas je počakal, izgubil svojo dobroto, izgubil svojega prijaznega in razumevajočega skrbnika in povrhu vsega je izgubil še “svobodo” prostega gibanja.
Ker pa pes rad dela tisto, kar se mu splača, je ugotovil tudi, kakšna strategija bo v bodoče boljša. “Ko najdeš super dobro stvar na tleh jo poberi in pojdi na primerno razdaljo, kjer te pobesneli človek ne bo ujel. Tam v miru pohrustaj kar si našel. Tako bo v vsem skupaj zate ostala vsaj ena pozitivna stvar v celotni čudni situaciji. Ker takrat se tvojemu človeku iz neznanega razloga odpelje in pobesni. Tako da kregan boš tako ali tako.”
Kaj bi torej lahko storili drugače?
Mi se tega lotimo z učenjem! Psa naučimo, da se ne splača pobirati smeti po tleh in tega, da je pri skrbiku varno. Naučimo jih razumeti tudi povelje FUJ, ki pomeni bodisi “tega ne primi v gobec” ali “izpusti kr si prijel v gobec in se tega ne dotikaj več”. Seveda pa ne gre brez treninga, ne gre brez “nastavljenih” situacij in tudi ne gre brez delovnih sprehodov, kjer lahko najdemo priložnost za trening na vsakem koraku.
Kaja
